V Sloveniji zakonsko opredeljena tehnologija staranja v hrastovih sodčkih. Ime je dobilo po francoskem izrazu za majhne sodčke v katerih francozi starajo vina Gre za zorenje vina v novih hrastovih sodih določene prostornine. Snovi, ki se pri tem izločajo iz hrastovine v vino delujejo le kot začimba in ne smejo prekriti sortnega karakterja. Vino se zaradi difuzije kisika skozi hrastove doge zaokrožuje, trpki okusi taninov se mehčajo. Vino zori počasi do vrhunca najlepše zrelosti, ki jo doseže šele po nekaj letih.

Peneča vina dobimo z naknadnim vrenjem nepovretega sladkorja v zaprtih steklenicah ali metalnih tankih. Vrenje, ki poteka v steklenicah imenujemo klasična ali »Champagne« metoda, vrenje v metalnih velikih tankih pa tankovskla ali »Charmat« metoda. Pritisk CO2, ki tudi nastaja v tem procesu, mora biti nad 3,5 bara pri 20oC.

PREDIKATNA VINA:

So vrhunska vina, ki jih vinogradniki dobijo s podaljšanim dozorevanjem grozdja v vinogradu. Glede na čas trgatve, stopnje sladkorja in dozorelosti se delijo na:
- pozna trgatev (trgatev minimalno deset dni po začetku trgatve posamezne sorte, določena je minimalna sladkorna stopnja)
- izbor ( izbrani so samo zdravi, dozoreli in prezoreli deli grozda )
- jagodni izbor ( izbrane so samo posamezne jagode )
- suhi jagodni izbor ( izbrane jagode so suhe kot rozine )
- ledeno vino ( srednja dnevna temperatura mora biti 3 – 4 dni vsaj –60C, da voda v grozdnih jagodah kristalizira ( zmrzne ), grozdje se zmeša v zmrznjenem stanju.



*MODRI PINOT

Sorta je francoskega izvora, področje Burgundija. Je oče vseh pinojev saj iz njega preko različnih mutacij izvira celotna skupina.Primeren je tako za predelavo mladih svežih vin kot za starana vina . Barva vin primernih za pitje je v nasprotju z bordojskimi sortami zelo razvita, rubinasta z rahlimi opečnatimi toni.. Sveža mlada vina so zelo sadna, primerna pitju ob celotnemu obedu zlasti v ribjih restavracijah. Starana vina ponudimo h mesnim jedem.

*MERLOT

Je značilna sorta za suhe in tople kraje, po poreklu pravi »bordojec«. Vino ima ravno pravo mero alkohola, je milega, ne preveč trpkega okusa. Pravilno dozorel merlot je harmoničen z značilnim bukejem, včasih celo po slivovi marmeladi.

*CABERNET SAUVIGNON

Je francoska sorta, ki ljubidobre talne in podnebne razmere. Vino je rubinasto rdeče barve. To harmonično vino, ki včasih spomni na gozdne sadeže, je v mladosti še malce neuglajeno. Svojo vrednost pokaže v dveh do treh letih.

*CHARDONNAY

Sorta izhaja iz Burgundije in je najbolj razširjena bela sorta na svetu.Zaznavne so note zrelega jabolka, lahko pa tudi vanilije im mandeljnov.Vina so običajno bogata, s staranjem v hrastovih sodih, pa imajo daljšo življensko dobo.

*RENSKI RIZLING

Nekateri mu pravijo tudi kralj belih vin.Izvira iz Nemčije, v naših krajih pa je predvsem razširjen v Podravju.Kot mlado vino deluje sadno in živahno, z leti pa se v vinu razvijejo čudovite tercialne arome.


povzetek sestavil
Milan Cvetković- vodja gostinstva
MomoGroup